Bališ - NOVNOS - 2010 (A) in/und 2011 (Slo)
posneto/aufgenommen sept. 2007 – avgust. 2010: studio jork (dekani), studio rsl (novo mesto), studio kifkif (ljubljana), studio fleischerei (kottingbrunn), studio voxon ars (nonča vas)
studio team: žare pak, jadran ogrin, gabriel ogrin, andy bartosh, danilo katz
miks: dietz tinhof (studio rsl 2008, studio fleischerei 2010)
mastering: martin scheer (2008 in 2010 swoon factory/wien)
Bališ als gelungenes Integrationsprojekt zu beschreiben, wäre zu kurz gegriffen. Die sechs Kärntner-Slowenen haben sich 2000 als Musikprojekt gegründet und veröffentlichen mit „Novnos“ ihr drittes Album; eingebettet in das Fundament der Siebzigerjahre, veredelt mit Blues- und Gospelelementen. Ihr neuestes Werk geht aber einen Schritt weiter, leit sich Klang und Vision im gesellschaftspolitischen Grenzland zwischen öffentlichem Aktionismus und zwischenmenschlicher Nähe; vorgetragen in slowenisch und deutscher Sprache.
„Novnos“ ist ein musikalisches Rockkleinod der Völkerverständigung. Nicht nur zwischen Slowenien und Kärnten. (Xpress/Dez.2010)
--------------------------------------------------------------------
Da würden aber so manch Kärntner Politiker empört dem Grabe entsteigen. Jetzt sollen nicht nur die Ortstafeln zweisprachig sein, sondern auch die Rocker auf Deutsch und Slowenisch leicht
erkennbar sein. Die jungen Kärntner BALIS scheren sich anscheinend nicht viel um Politik und lassen ihre Musik sprechen, auch wenn die meisten Österreicher diese nicht verstehen werden, denn
textlich wandern die Herren fast durchgehend auf slowenischen Pfaden.
Bereits seit 2000 ist die grenzübergreifende Truppe am Musizieren und begann damit, 70er verwurzelte Blues-Rock Songs zu covern, aber mit eigenen Texten zu versehen. Im Jahr 2007 sollte es aber
einige Turbulenzen und Umbrüche im Bandgefüge geben. Das Resultat daraus hört auf den Namen „Novnos“ und klingt sehr emotional, stells rockig, aber auch oftmals poppig. Doch mit „Vse Na Nov‘“
beginnt die Truppe erst sehr balladesk und so bekommt man beim ersten Track vorerst nur ein Piano und Fronter Norbert zu hören. Der slowenische Gesang mutet natürlich merkwürdig und ungewohnt an,
funktioniert aber. Und um wieder auf die Politik zurückzukommen – BALIS sind so nett und liefern im Booklet die Texte auch gleich in Deutsch mit. Praktisch und
angenehm. (EARSHOT.at)
--------------------------------------------------------------------
Kein „Ton-Stein“ blieb auf dem anderen. Die Kärntner Rockband Bališ mit Hatschek aufm s hat einen Silberling geworfen, und der ist gar nicht so schlecht, ganz im Gegenteil – aber das ist bei den Veröffentlichungen vom Georg Hoanzl eh nicht anders zu erwarten. Sprachliches und musikalisches Multitasking, das gefällt. Aber lassen wir die rockigen „Nordslowenen“ (© Robert Heinrich I) doch selbst erzählen…
Während die Kärntner Rockband Bališ nach ihrer Gründung vor
nunmehr zehn Jahren noch auf das solide, mit starker Rhythmik durchzogene musikalische Fundament der Rocktradition der siebziger Jahre setzte, dominieren jetzt die Gegenwart emotionale
Schwingungen in einer Art Klangerlebnis, das nicht eingrenzbar ist. Ausschließlich Eigenkompositionen im Retro-Emo-Rock Stil werden im experimentellen Umgang mit der Musik- und Songstruktur
auch von Gospel und Blues beeinflusst. Gesellschaftliche, politische und zwischenmenschliche Texte in slowenischer und deutscher Sprache veredeln das, weit über die gängige Popularmusik
hinausreichende, neuartige Hörerlebnis. Auf dieser Basis entsteht ein Klangbauwerk das sein Zuhause im Rock des 21. Jahrhunderts findet. Die Kärntner Band Bališ „lebt“ mit seinen, in der
slowenischen Muttersprache gehaltenen Songs, eine tiefe slawische Emotionalität, die irgendwo zwischen Melancholie und Euphorie beheimatet ist. Bališ macht Musik für Kopf und Herz, ohne vom
Einheitsbrei der Masse bedroht zu werden!
Kein Aprilscherz: Am 1. April 2000 wurde die erste Seite in der Bandgeschichte von Bališ aufgeschlagen. Damals begannen für Izi, Lipe, Mare, Davorin und Jozej die Vorbereitungen für das erste Konzert. Bevor– naja Vorbereitungszeiten sind halt ein dehnbarer Begriff und Zeit ist sowieso relativ relativ, nur knapp neun Monate später – am 16. Dezember tatsächlich die gelungene Premiere niederkam, ließ Jozej seine Angetraute, die Band, einfach sitzen, um musikalisch nach New York zu schnuppern. Aber so etwas soll ja nicht nur bei Bands vorkommen. Beim zweiten Konzert am 14. März 2001 hatte sich die Sitzengelassene erholt und Bališ spielte in der aktuellen Besetzung. Das sind Dani, Lipe, Izi, Davorin, Jozej und Mare. Mit der ersten CD „001“ stellten sich die Musiker im Jahr 2002 scheibentechnisch vor. Schon das erste Werk begleitete ein bekannter Produzent und Musiker. Andy Bartosh definierte das Klangbild des Erstlingswerkes. Gäste waren der damals noch als Dr. Kurt Ostbahn aktive Willi Resetarits und Gitarrist Helmut Bibl – und die machten ja auch nicht bei jeder Kirchenhof-Combo mit, wie man weiß.
Das legendäre Konzert am 19. Juli 2002 beim Kovač in Ebriach/Obirsko lockte 800 Menschen ins entlegene Tal von Ebriach/Obirsko – unglaublich. Der Titel dieser Veranstaltung war „rock across the meadows“. Aus dieser ersten Begegnung mit Musikern aus dem In- und Ausland entwickelte sich bald die Idee, Musiker zu unterstützen, die – wie Bališ – den musikalischen Ausdruck in ihren Adern pochen fühlten und in ihrer Muttersprache suchten. Bališ etablierte sich in all den Jahren als verlässlicher Partner für alternative Veranstaltungen. Bei allen von der Band initiierten Veranstaltungen traten bislang gut 40 Bands aus dem In – und Ausland auf.
Bališ fing ursprünglich mit Coverversionen bekannter Interpreten an, nur halt mit eigenen Texten. Im Jahr 2004 veränderte sich der Sound der Band mit der zweiten CD „Morgen gehört mir!“ merklich. Diese CD war gitarrenlastiger als noch der Vorgänger. Es waren auch zum Großteil schon Eigenkompositionen darauf vertreten, die die Vielschichtigkeit der Band unterstrichen. In diesem Jahr schloss sich der Band der österreichische Ausnahmegitarrist Helmut Bibl an. Als Gitarrist und Produzent der CD beeinflusste er deutlich den Gesamtklang der Band. Wie auch schon bei der ersten CD war auch diesmal Willi Resetarits Gast im Studio. Im Jahr 2006 riskierte die Band das Single-Projekt „Rož, Podjuna, Zila“. Auf dieser CD sind drei Variationen der heimlichen Hymne der Kärntner Slowenen aufgenommen worden. Damit zeigte Bališ neuerlich auf, welches Potential in der Band steckt. Als Studiogast war diesmal der Slowenische Superstar Vlado Kreslin geladen. Es gelang Bališ mit der Pop-Version in Slowenien einen Hit zu landen.
Die vergangenen vier Jahre brachten der Band sicher die spannendste Phase ihrer Bandgeschichte. Bandintern entbrannten Diskussionen über die musikalische Weiterentwicklung. Wohin sollte der Weg führen? Sollte die Band den Blues-Rock Wurzeln treu bleiben? Sollten sie die Rock Riffs der siebziger Jahre weiter verfeinern oder sollte überhaupt das Kapitel der neueren Pop- Rock Gegenwart aufgeschlagen werden? Das war ein auf jeden Fall notwendiger und fruchtbarer, aber keines Falls leichter Prozess. Aber es gelang der Band mit ihrem eben beim Georg Hoanzl erschienenen Album „Novnos“ einen neuen Maßstab in der eigenen Geschichtsschreibung zu setzten. Also, Silberling in den Player und Ohren auf…
Neugierig geworden? Na dann klick doch einfach hier:
http://www.youtube.com/watch?v=XVu6h4YVJAg
http://www.youtube.com/watch?v=hrig_RqDpis&feature=related
(SCHWARZA TALER - online)
--------------------------------------------------------------------
Kar šest let je preteklo od zadnjega studijskega albuma avstrijskih Korošcev slovenskih korenin Bališ z naslovom »Jut?r bo moj« (2004). Šest dolgih let. Šest let glasbene iz zrelostno artistiène transformacije. Bališ je zrasel torej »nov nos« (naslov novega albuma je »Novnos«).
Album pomenljivega naslova dejansko pomeni popolno glasbeno preobrazbo seksteta. Èe je nadvse smeli album »Jut?r bo moj« predstavil Bališ, kot razuzdano rhythm n' blues glasbeno avanturo, podkovano s starošolskim rock principom, je »Novnos« novo poglavje evolucijske poti za Bališ, ki ohranja kot skupni imenovalec s preteklostjo le ustvarjalno »neodvisnost«, ali recimo raje »samobitnost«.
»Novnos« opušèa starošolske principe in se podaja na polja modnega indie rocka. Bališ postajajo z novim albumom tudi dostopnejši slovensko govoreèim prebivalcem matiène države. To so dosegli na novem albumu z delnim opušèanjem petja verzov v pristnem obirskem dialektu, ki ga po novem zamenjuje celo obèutek blizu ljubljanskega slenga (Moj ša la la). Ime Žare Pak pove mnogo o preobrazbi skupine. Bališ gradijo po novem na bogati zvoèni kulisi modnega razmaza alternativno rohneèih kitar, ki pa je v isti sapi bogato podprt z organskim zvokom akustiènih kitar in obèasne rabe žametastih Hammond orgel.
Hkrati s tem so se vpisali v kategorijo otožno melanholiènih skupin. Bališ so pustili za seboj tisti iskrivi sarkastièni pristop, ki ga je bil poln album »Jut?r bo moj«. Že otvoritev albuma z »Vse na nov'« je posebna in neposredno sooèa poslušalca z novo artistièno usmeritvijo skupine. Gre za edino balado plošèe, ki predstavi tudi novega pevca skupine Norberta. Navadno balada ne najde ravno mesto otvoritve albuma, a Bališ so se odloèili drugaèe. Norbert nosi tisti sladek, melanholièno koprneè vokal, èistega izraza, ki veèji del malo »pogodrnja«, a ne ugrizne. Nalašè za indie. Sledi eden najmoènejših trenutkov albuma. Pravzaprav dobi tukaj album šele prava krila in veter v jadra! Skladba »Moj ša la la« naène rušilna kitarska fraza, ki bežno spomni na otvoritev aktualnega studijskega albuma Britancev Porcupine Tree, a to le za nekaj svetlih sekund uvodnega »hrešèanja«, saj se situacija priène kmalu obraèati v prid slovenskim pogledom na rock glasbo. Bališ se približujejo novi glasbeni usmeritvi, ki bi znala pritegniti celo ljubitelje razvpitih Siddharta.
Seveda sprošèa nova glasbena preobleka skupine razlièna (mnogotera) obèutja na plošèi. »Moj ša la la« je nedvomno eden bolj posreèenih trenutkov albuma. Bališ potrdijo že takoj s to skladbo, da razumejo besedo »atmosfera« in da znajo zgraditi preprièljivo bogato vibrantno vzdušje, ki uèinkuje temaèno, celo srhljivo. Bališ so spretno združili preplet naravno zveneèih kolažev zvoka z obèasnim šèepcem pronicljive kozmetike modnega programiranja (»Moj ša la la«, »Heisse Mutter«, »O5«). Tudi »Èrno-bel film« je nadaljevanje zadane indie rock usmeritve skladbe »Moj ša la la«. Bališ ne »nažigajo« vsevprek. V kitici s kratkimi in jedrnatimi vzgibi gradijo nevsiljiv, a soèni »ambientalij« okoli centralno umešèenega vokala Norberta. Èe ne prej, vas bo v to posrkala in preprièala zatopljeno zasanjana »Dej prste stran«, kjer je temaèno razpoloženje še kako intenzivno. Velik prispevek k temu razpoloženju pa doprinese vokalni pristop, ki deluje obèasno skorajda ekstraterestrièno, neotenièno, odsotno in »onkraj otipljivega«. Norbert poseduje izredno lepo barvo glasu. Njegova artikulacija niti za trenutek ne zna in ne zmore delovati nadležno. Izredno moè pokaže njegova vokalna ekspresija v skladbi »Prav ton«, kjer se dodatno iskri subtilnost in èutna vživetost.
Tu je kategorija pravih modnih indie skladb, kot so odlièna »Prav ton« z nekaj lišpa novih U2, temu se ne izogne tudi umirjena »Šnops«. Skladba »O5« je ohranila kanèek tistega sarkazma, ki so jih pretekla dela skupine polna. Refren je zgrajen po vzoru post brit pop rockerjev Kaiser Chiefs ali Franz Ferdinand.
In Heisse Mutter? Absolutni odklon albuma. Edina skladba odpeta v nemškem jeziku prinaša nekaj za vse tiste, ki jim je domaè melos skupine, kot so Rammstein. Melos napevov, zlasti v refrenu nosi nekaj podobnih smernic. Vsekakor je tudi nemški jezik tisti element, ki nosi velik delež v spogledovanju z melosem slavnih nemških industrialcev. Imeti pa morate nujno v uvidu dejstvo, da pristopajo Bališ v kreaciji atmosferiène kulise ozadja na povsem drug naèin, brez kanèka kapric, ki bi dišale po vzvodih industrial glasbe. Tudi zadnja skladba z naslovom »Živ' tvoj dan« odstopa na albumu. Deluje najbolj klasièno rockersko zastavljeno, zanimiv pa je v njej èutno vtkan dotik svetovne glasbe, ki ga kreira napev ženskih zborovskih harmonij. To je pravzaprav skladba, ki ohranja s preteklimi deli skupine še najveè skupnih izraznih toèk.
Skladba, kot je »Za svet naprej«, ki z vso kompatibilnostjo spretno ohranja obirski jezik, vpet v enkratno strukturirano melodijo odliène naveze med kitico in refrenom, popolne modne indie rock gravure, je ena od iztoènic, na kateri bi skupina lahko gradila in razvijala svoj glasbeni izraz na prihodnjih izdelkih. Moè skupine je v tem, da fantje natanko poznajo princip »manj je veè«. Ta princip prinaša po novem na rock obzorje glasbeno skupino, ki je veè kot uspešno prestala fazo popolne preobrazbe, ohranila svojo samobitnost, obenem pa stopila na novo ustvarjalno pot indie rock vzmetnic, ki so kompatibilne z modnimi muhami do te mere, da si nove Bališ ni težko v nobenem trenutku veè predstavljati, kot predskupino U2 ali Coldplay.
»Novnos« je odlièen studijski album. Kvaliteten, svež, moderno zveneè indie rock album, ki ga je spravila od sebe modra skupina, polna izkušenj in znanja. Veè kot oèitno je, da so se fantje to pot znašli na isti valovni dolžini v želji po spremembi lastne glasbene ekspresije. Ta je ohranila »samobitnost«, zato lahko govorimo o uspehu in o »Novnos« kot izredno lepem dosežku, ki vam zna z rahloèutnostjo in pronicljivostjo še kako globoko seči pod kožo.
(Aleš Podbrežnik - ROCKLINE.si)
Gastmusiker/gost v studiu:
VLADO KRESLIN
Studio “Depot 48” - Mix Polio Brezina - Mastering Horst Pfaffelmayer, Boban Milunovic at “Gold Chamber”
Produzenten Polio Brezina & Helmut Bibl
Der Titelsong ist auf der CD-Single in drei verschiedenen Varianten zu hören: Einmal im Balis-typischen Rockgewand, dann als Pop-Variation und schließlich erstrahlt “Roz Podjuna Zila“ noch als überlangeDrum’n’Bass-Adaption, die das Ideenreichtum der „heißesten Band des Südens“ beeindruckend unter Beweis stellt.
(J. Mikula, P. Kernjak)
Rož, Podjuna, Zila, venec treh
dolin,
moja domovina, narod moj trpin.
Rož, Podjuna, Zila, venec
treh dolin,
moja domovina, narod moj trpin.
Ti družica moja, dom moj in moj
rod,
ko bom truden boja, bodi mi še grob.
Ti družica moja, dom moj in moj rod,
ko bom truden boja, bodi mi še grob.
Rož, Podjuna, Zila, nagelj, rožmarin
v sveti zemlji sniva tvoj slovenski sin.
Rož, Podjuna, Zila, nagelj, rožmarin
v
sveti zemlji sniva tvoj slovenski sin.
Studio “Depot 48” – Mastering Horst Pfaffelmayer, Boban Milunovic at “Gold Chamber” – Producenta, Mix Helmut Bibl & Polio Brezina
Studiogäste/ gost v studiu:
Willi Resetarits
RECENZIJA
Bališ je koroška rockerska skupina, prava alternativna odrešilna bilka za slovensko ljudstvo, ki je po (ah kako nerad vlečem na plano polpreteklost) famoznem koroškem plebiscitu ostalo izven meja svoje nesojene matične države in ki je obsojeno na izključno tradicionalno kulturno izročilo prepevanja in poslušanja narodnih pesmi, ki so se rojevale skozi zgodovino koroških slovencev bodisi pod lipo zeleno, v topli kmečki izbi za pečjo, ali bodisi v potu znoja za ralom na njivi, …
Okej dovolj nakladanja. Bališ ne poznajo nobene šale. Gre za izjemno kvalitetno rock skupino, ki žge pravo erotično zmes rhythm and bluesa, rock'n'rolla in boogieja. V skupini so tri kitare, ki skrbijo za tisti pravi oguljeno usnjeni zvok rock glasbe, z odličnim vokalom, ki strelja ves čas s polnimi jajci. Bend ustvarja trd soliden zvok, ki se vseskozi pozibava v strastnem rhythm'n'blues driveu.
Prvi komad njihovega novega studijskega albuma, drugega po vrsti, Dohtr, puvej, te kar odnese v začetek sedemdesetih na kakšne The Spencer Davis Group, seveda z moderno, torej današnjo, produkcijo. Fantje ljubijo očitno Rolling Stones bolj kot The Beatles in zato so se umetelno lotili priredbe Rolling Stonesov Honkey Tonk Blues poimenovanim v njihovi pristni »obirščini« Qolqr tolq vime. A to je kdo pogruntal, da se bendi v osnovi lahko ločijo na tiste, ki bolj porajtajo Rolling Stones in katerih glasba navadno bazira na klasičnih prvinah rock'n'rolla in na drugi strani na tiste, ki dajejo prednost The Beatles in ki navadno radi bolj komplicirajo ter raje trošijo z notami in raznolikostjo v ritmih (rezultanta so v končni fazi lahko tudi različne verzije progressive rock glasbe)? No to je zelo šlampasto rečeno, pa mi je ravno na pamet padlo.
Da, fantje skupine Bališ so lepo izpilili verze v obirskem jeziku, lepo jedo samoglasnike, tudi sičnikov in šumnikov skoraj ni slišati in jezik je zato sila melodičen in se okusno prilega v Bališ rock izraz. Jezik skozi vokal nemalokrat, v površnem poslušanju »na prvo uho«, zveni kot angleščina. Seveda gre vsa hvala prefinjenemu občutku pevca skupine, ki prepričljivo dokazuje, da mu je rock glasba v krvi in očitno zna premeteno polagati pevske linije v verzih. Kot pika na »i« so seveda z nami klaviature, ki dajejo komadom vsem po vrsti dodatno klasično rockovsko, na prvinah šestdesetih in sedemdesetih zraslo obarvanost! Sploh naslovni komad zadeva v polno, tako po sami izpiljenosti, solističnih kitarskih okraskih, odličnem vživetem petju, kot seveda po impresivnih Hammond B3 linijah. Da je bend perfektno uigran in družno diha za stvar, dokazuje fenomenalna pol balada N bo me več nazaj. Zvok v njej je enkrat več hudimano težak in resničen, nosi pravo bolečino, rojeno v delti Missisipija. Ni več dnarja baby, pa ima tisti znani svinčeni »walking B.B. King blues beat drive« in jo ob tem krasi še ekstra dodatek orglic.
Torej Bališ so svojevrstno odkritje na glasbeni sceni planeta Zemlja. Rockovko izpiljeni »v nulo«, jasno sfokusirani in prepričljivo konsistenti v svojem izrazu. Pravi klasiki z osnovami v rhythm&bluesu in rock'n'roll-u, ki znajo razviti pravo adrenalinsko naglico in svojevrstno vzdušje mešanice strasti, večnega hrepenenja zlomljenih src in brezkompromisnega uporništva golih v sedlu. Pravi rockerji boste takoj spoznali, da Bališ brez ovinkov spravijo kožne dlake takoj v pravo erektivno vzburjeno stanje, ki zlepa ne popusti!
Aleš Podbrežnik
Studio »Depot48, LBA Studio« - Aufnahmeleitung Polio Brezina – Tonassistent Stefan Haberleitner - Produzent, Mix, Mastering Andy Bartosh
Gastmusiker/gostje v studiju:
Andy Bartosh
Helmut Bibl
Willi Resetarits
REZENSION
Knackiger Rock im Stile der Siebzigerjahre trifft auf slowenischen Dialekt. Die aus Ebriach/Obirsko stammende Band Bališ zündet auf ihrem Debüt ein echtes Feuerwerk: Ob Eigenkompositionen oder Covers – alle 12 Songs sind knackig-rockig und auf sehr hohem Niveau angesiedelt. Musikalisch verbeugt sich Balis unter anderem vor David Coverdale, AC/DC und Rory Gallagher. Das ausführliche Booklet enthält die Texte sowohl in Slowenisch als auch im österreichischen Dialekt. Somit steht einer Neuentdeckung samt ungewohnter Sprache nichts mehr im Wege. Und Fans von zeitlosem (Blues-)Rock werden von „Balis 001“ sowieso begeistert sein.